Navadna mahonija
Navadna mahonija je vednozeleni grm, ki zraste do meter visoko in do 1,5 metra široko. Veje so pokončne. Listi so nameščeni premenjalno in lihopernati, sestavljeni iz 5 do 11 jajčastih ali eliptičnih usnjatih lističev. Dolgi so do 20 cm. Lističi so zaobljeni, zgoraj so bleščeči in temno zelene barve, spodaj pa svetlejši. Na robu posameznega lističa so trni. Listje se jeseni obarva rjavkasto rdeče. Cvetovi so rumeni in v grozdastih socvetjih na koncu poganjkov. Plodovi so do 8 mm debele škrlatne ali modrikaste jagode.
- 'Appollo' – pozimi svetlejši listi.
- 'Atropurpurea' – rdeči listi pozimi.
Uspeva v večini vrtnih tal, tudi na težkih glinenih tleh. Je sencoljubna vrsta, kljub temu pa brez težav uspeva tudi v polsenci in na soncu. Vetrovne lege zanjo niso primerne. Je odpornaproti mrazu, vendar pa lahko zelo nizke temperature poškodujejo listje.
Nezahtevna vrsta glede nege. Po potrebi obrezujemo pozno pozimi oz. zgodaj spomladi. Škodljivci je ne napadajo.
Najbolj učinkovito je razmnoževanje s semeni. Sejemo sveža, še ne suha semena. Razmnožujemo lahko tudi z delitvijo poganjkov iz tal spomladi.
Navadno mahonijo uporabljamo za obrobke, živo mejo v kombinaciji s trajnicami in kot samostojne grme. Pogosta je na grobovih.
Jagode so užitne. So kiselkastega okusa.
Navadna mahonija privlači čebele. Jagode predstavljajo pozimi hrano za ptice.
