Kavkaški krilati oreškar
Kavkaški krilati oreškar je mogočno listopadno drevo, ki lahko zraste do 30 metrov. Iz tal lahko izrašča eno deblo ali pa več debel. Premere debla doseže do 1,5 metra. Koreninski sistem je plitev. Skorja je siva in globoko razbrazdana. Mladi poganjki so goli, rjavozeleni. Brsti so goli, temno rjavi in dlakavi. Listi so premenjalno nameščeni, veliki od 20 do 60 cm in sestavljeni z od 11 do 27 podolgovatih lističev, ki so nameščeni v parih, razen končnega lista. Lističi so podolgovati ali jajčasti, ostro nažagani, široki od 2 do 5 cm in dolgi od 5 do 12 cm. Zgornja stran je temno zelena, spodnja svetlejša. Moški cvetovi so mačice dolge okoli 10 cm. Ženski cvetovi so združeni v dolga klasasta socvetja. Plodovi so krilati oreški, ki so združeni v soplodja dolga od 20 do 40 cm.
- 'Dumosa' – raste v obliki grma, ima manjše liste in je odporna proti nizkim temperaturam.
Kavkaški krilati oreškar potrebuje globoka peščena ali ilovnata in dobro odcedna tla. Prenese spomladanske in jesenske poplave. Na sušnih rastiščih ne uspeva in potrebuje stalno talno vlago. Prenaša nizke temperature, le v mladosti je nanje nekoliko občutljiv. Najbolj mu ustreza polno sonce, uspeva pa tudi v polsenci.
V daljših obdobjih suhega vremena ga zalivamo. Ker ima plitev koreninski sistem, je občutljiv na pomanjkanje vode. Poleti redno odstranjujemo poganjek iz korenin, ki jih požene v večjem številu. Kavkaškega krilatega oreškarja ne obrezujemo. Če ga želimo vseeno obrezati, to storimo junija in zelo v majhnem obsegu. Krošnjo lahko dvignemo tako, da junija odstranimo stranske veje nizko na deblu. Zimsko obrezovanje lahko povzroči pretirano izločanje soka, zato ga pozimi in zgodaj spomladi ne obrezujemo.
Razmnožujemo ga lahko s semeni, takoj ko dozorijo. Posejemo jih v lončke in jih preko zime hranimo v rastlinjaku. Pozno spomladi ali zgodaj poleti jih lahko posadimo na prosto.
Pozimi lahko izkopljemo nove poganjke iz korenin in jih presadimo.
Kavkaški krilati oreškar je veliko drevo, ki razvije široko krošnjo. Zaradi tega se uporablja predvsem v parkih, v vrtovih pa je zelo redek. Sadimo ga samostojno, da pride do polnega izraza. Ker pogosto razvije več debel, je zaradi tega še posebej privlačen na pogled.
Primeren je za utrjevanje rečnih brežin in za zaščito pred vetrom.
Les se uporablja za pohištvo, furnir, cokle, vžigalice in podobno. Les je rumenočrn.
Ker ima plitve korenine, ga ne sadimo v bližini tlakovanih ali asfaltiranih območij, da ne dviguje tlakov.
Poganjki iz korenin so pogosti in se pojavljajo pod krošnjo in tudi izven krošnje. Redno jih odstranjujemo, lahko tudi s kosilnico.
