Pavlovnija
Pavlovnija je listopadno drevo, ki zraste do 25 m visoko. Izvira iz zahodne Kitajske in je eno najhitreje rastočih dreves. Krošnja je okroglasta ali jajčasta in redka. Deblo se lahko deli visoko v krošnji. Skorja je temno siva in gladka. Šele v starosti postane razbrazdana. Listi so razporejeni izmenično v parih nasprotno. So enostavni, jajčasti, dlakavi, dolgi do 40 cm in široki do 25 cm. So na 10 do 20 cm dolgem peclju. Spodaj so svetleje zeleni. Nekoliko so podobni listom katalpe. Temno vijolični cvetovi so dišeči in v stožčastih socvetjih. Imajo obliko zvonca dolgega do 6 cm. Plodovi so jajčasti, dolgi 3 do 4 cm in lepljivi. Na drevesu ostanejo preko zime in se odprejo spomladi. Iz njih izletijo drobna krilata semena.
- 'Lantana' – listi so na spodnji strani rumeno dlakavi.
- 'Pallida' – belovijolični cvetovi.
Pavlovnija zahteva polno sonce. Dobro uspeva na globokih, svežih in bogatih tleh. Apnenčasta tla ji ne ustrezajo. Dobro prenaša onesnaženost. Mlada drevesa so občutljiva na zmrzal in rada pozebejo. Zato jo v hladnih krajih sadimo na zavetna mesta.
Pavlovnija je nezahtevno drevo. Bolezni in škodljivci je ne napadajo. Če jo močno obrežemo, bo odgnala dolge poganjke z listi dolgimi do 50 cm.
Semena sejemo jeseni ali spomladi v posode, ki jih imamo na hladnem, vendar zaščitene pred zmrzaljo. Posode postavimo na sončno mesto, da spodbudimo kaljenje.
Pavlovnijo sadimo v vrtove in parke. Dobro se ujame s cvetličnimi gredami. Najbolje pride do izraza, če jo sadimo posamično.
Les je zelo lahek in mehak.
Semena so v preteklosti na Kitajskem uporabljali kot zaščito pri pakiranju porcelana.
V Severni Ameriki je močno invazivna vrsta, ki jo aktivno zatirajo.
Pavlovnija lahko preživi požar, ker se obnovi iz hitro rastočih poganjkov iz korenin.
