Določanje tipa vrtne zemlje
Kadar beremo številne nasvete glede priprave vrtnih tal, zasledimo, da imajo dobra vrtna tla veliko organske snovi in da so ilovnata. Peščena in glinena tla so manj primerna za vrtove, saj rastline v njih slabše uspevajo. V peščenih tleh voda hitro odteka, prav tako pa se hitro izpirajo hranilne snovi. Glinena tla zadržujejo vodo, so slabo zračna in korenine rastlin lahko hitro gnijejo. So težka za obdelovat. Ilovnata tla nudijo rastlinam najboljše rastne pogoje in so najbolj primerna za vrtove.
Kakšen tip vrtne zemlje imamo, ugotovimo s preprosto sedimentacijsko analizo, za katero potrebujemo le vodo in večji kozarec za vlaganje. Postopek sedimentacijske analize:
- v prozoren kozarec damo 1 deciliter zemlje z vrta, ki jo želimo analizirati;
- natočimo 4 decilitre vode;
- kozarec zapremo in močno pretresemo, da se zemlja povsem pomeša z vodo;
- kozarec pustimo stati 24 ur, da se izločijo posamezne frakcije zemlje;
- izmerimo debelino posamezne frakcije in izračunamo njihove deleže.
Ko zemljo premešamo z vodo in pustimo stati, se iz nje posebej izločijo pesek, ilovica in glina. Pesek je na dnu, ilovica v sredini in glina na vrhu. Debelina plasti določa delež posamezne frakcije. Tip vrtne zemlje določimo na osnovi naslednjih podatkov:
- peščena tla: 80 – 100 % peska, 0 – 10 % ilovice, 0 – 10 % gline;
- ilovnata tla: 25 – 50 % peska, 30 – 50 % ilovice, 10 – 30 % gline;
- glinena tla: 0 – 40 % gline, 0 – 40 % ilovice, 50 – 100 % gline.
Na osnovi tipa vrtne zemlje se lahko odločimo za ukrepe za izboljšanje vrtnih tal.
