Navadni vratič
Navadni vratič je zelnata trajnica, ki zraste od 50 do 150 cm visoko. Pokončna stebla se v zgornjem delu razvejajo. Listi so pernato deljeni z nažaganim listnim robom. Listne krpe, običajno jih je sedem, so zarezane vse do sredine lista. Videz listov spominja na liste praproti. Oblika listov je jajčasta do suličasta. So od 10 do 15 cm dolgi. Nameščeni so premenjalno. Rumeni cvetni koški so okroglasti in na vrhu ravni. Žužkocvetka, ki privlači čebele, čmrlje, muhe in hrošče.
- ’Fernleaf’ - zraste okoli 75 cm visoko in se manj intenzivno razmnožuje.
Navadni vratič uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, ki pa morajo biti dobro odcedna. Bolje mu ustreza vlažna in humozna zemlja. Potrebuje polno sonce, uspeva tudi v polsenci. Na vročih rastiščih nanj ugodno vpliva popoldanska senca. Dobro prenaša veter.
Nezahtevna trajnica. V sušnih dnevih redno zalivamo. Da se ne širi s semeni, redno odstranjujemo odcvetele cvetove.
S semeni in z delitvijo. Korenik lahko delimo celotno rastno sezono, najboljši učinek pa dosežemo spomladi.
Sadimo ga na grede s trajnicami in samostojno. Dobro se obnese v posodah. Uporabimo ga lahko tudi za podrast v sadovnjaku, kjer pa moramo njegovo širjenje redno nadzorovati, da se preveč ne razraste.
Stebla s cvetovi uporabljamo za rezano cvetje in za suho cvetje.
Navadni vratič se uporablja v zeliščarstvu za zatiranje zajedavcev v prebavilih. Uporablja se v medicini.
Navadni vratič je razširjen po vsej Sloveniji.
Hitro se širi s semeni in korenikami in lahko preraste sosednje nižje trajnice.
Listi in cvetovi navadnega vratiča so strupeni, če jih zaužijemo v večjih količinah. Eterično olje, ki ga lahko pridobimo iz navadnega vratiča, vsebuje beta-tujon, ki je zelo strupen in povzroča poškodbe jeter in možganov.
