Botanični vrt Kobenhavn
Botanični vrt v Københavnu leži blizu centra mesta. Botanični vrt Univerze v Københavnu je velik 10 ha in ima več kot 13.000 različnih rastlinskih vrst z vsega sveta. Od tega je okoli 600 vrst rastlin, ki so avtohtone na Danskem, okoli 1.100 vrst trajnic in 1.100 vrst enoletnic. Izstopajoča je zbirka rastlin iz hribovitih delov srednje in južne Evrope in pa »hrib iglavcev«, kjer je bogata zbirka iglavcev.
Vrt ima 27 rastlinjakov od katerih izstopa konservatorij, ki je bil zgrajen leta 1874. Njegova površina je 3.000 m2 in je v osrednjem delu visok 16 metrov. V njem domuje zbirka palm in sagovcev, med katerimi so nekateri starejši od 100 let. Bogata je tudi zbirka kaktusov in sukulentov.
Zametki botaničnega vrta v Københavnu segajo v leto 1600, ko je danski kralj Kristjan IV. ustanovil vrt Hortus Medicus, za katerega je bil zadolžen eden izmed univerzitetnih profesorjev, ki je živel v hiši ob vrtu. Naslednji botanični vrt je ustanovil kralj Frederik V. leta 1752. Vrt je imel rastlinjak, za javnost pa je odprl vrata leta 1763. Leta 1778 so oba vrtova zaprli in odprli novega pri palači Charolttenborg. Leta 1817 je vrt obsegal 1,6 ha. Do leta 1852 je na vrtu uspevalo 570 različnih rastlinskih vrst. Na sedanjo lokacijo se je vrt preselil leta 1870, leta 1874 pa so odprli veliki rastlinjak.
Botanični vrt je velik otok zelenja in miru, obdan z glavnimi ulicami in stavbami. Ponuja mesto sprostitve in počitka, kar domačni redno izkoriščajo. Tako jih bomo videli ležati na travi, brati knjige, spati in se sproščati na druge načine. Vstopnine v park ni.
Rastline so deloma urejene tematsko. Zbirka trajnic je v posebnem delu, kjer so zgolj grede s trajnicami, vsaka rastlina pa je označena s tablico z latinskim imenom, danskim imenom in območjem, od koder izvira. Tako je označena sicer večina rastlin na vrtu.
Zelo lepo je urejen skalnjak oz. del z zbirko alpskih in gorskih rastlin. Sprehod po ozkih kamnitih poteh nekoliko spominja na sprehod po kakšni planinski poti. Zbirka rastlin je osupljiva in zelo lepo negovana.
Pri zbirki iglavcev izstopa »borov gozd«. Na manjši vzpetini je posajenih več različnih borov, na neki način tvorijo »gozd.« Občutek pri hoji je podoben, kot v kakšnem našem borovem gozdu z izjemo hrupa ceste, ki je v bližini.
Za skandinavske države je pivo velikega pomena. Na Danskem se je pilo pivo namesto vode, saj marsikje voda ni bila užitna. V botaničnem vrtu je del namenjen rastlinam, ki so pomembne za pridelavo piva.