Sanacija vrta po poplavah

Slovenijo vse pogosteje poplavlja. Zaradi močnih padavin narastejo vodotoki, ki se razlijejo po okolici. Voda zalije kleti, hiše in drugo premoženje. Zaliti so vrtovi, ki jih lahko voda povsem uniči in za vedno spremeni njihovo podobo. Če nas prizadenejo poplave, najprej rešimo svoje premoženje in pomagajmo sosedom in drugim, ki se znajdejo v stiski. Dokler je voda vse okoli nas, vrtu ne moremo pomagati. Vrta se lotimo šele, ko voda odteče.

Voda lahko vrt zalije deloma, če je vrt višinsko razgiban, ali pa v celoti. V vsakem primeru moramo v prvi fazi rešiti orodje in stroje, ki jih premaknemo na višje ležeče predele ali na drugo suho mesto. Najbolj občutljivi so stroji, predvsem električni. Če jih zalije voda, so najpogosteje uničeni. Ko smo to naredili, lahko le opazujemo, kako se voda na vrtu dviguje. Ko se poplave umikajo, pa se začne prava sanacija vrta.

Najprej poskrbimo, da voda čim prej odteče z vrta. Pomagamo si lahko tako, da naredimo odvodne kanale ali pa uporabimo črpalko, če imamo v vrtu kotanje, ki jih je zalila voda. Vodo speljemo tako, da ne povzroča dodatne škode na vrtu ali pri sosedih. Vodo je treba z vrta čim prej odstraniti, saj stoječa voda zelo slabo vpliva na rastline. Večina, z izjemo obvodnih in močvirskih rastlin, jih propade, če so več kot 48 ur pod vodo.

Ko voda odteče iz vrta, najprej začnemo odstranjevati vse, kar je voda prinesla s seboj: odpadke, les, pesek, grušč in drugo. Pesek in grušč lahko uporabimo za vrtne poti in drugo. Če je skozi vrt drla voda v obliki večjega ali manjšega hudournika, je tega materiala lahko veliko več, odnesla pa nam je lahko zemljo. Zemljo bo treba nadomestiti z novo. Če je nanesenega materiala zelo veliko, bomo potrebovali bager.

Zelenjavni vrt

Poplave naredijo največ škode v zelenjavnem vrtu. Zavržemo vso zelenjavo (in tudi sadje), ki je bilo v stiku z vodo. Poplavne vode so močno onesnažene s fekalijami in tudi temeljito pranje ne odstrani škodljivih bakterij. Bakterije ostanejo na listih in plodovih še več tednov. To pomeni, da moramo vso zelenjavo povsem na novo posaditi. Trajne grmičke in jagode operemo s čisto vodo, morebitne sadeže (zrele in nezrele) pa zavržemo. Jagodičevje ne preživi, če je pod vodo več kot 48 ur, enako velja za rabarbaro.

Po zelenjavnem vrtu hodimo čim manj, dokler se tla vsaj deloma ne osušijo. Hoja po zemlji, ki je prepojena z vodo, naredi tla zbita. Ko se tla dovolj izsušijo, grede nekoliko prekopljemo in pograbimo ter pripravimo na sejanje ali sajenje. Če so bile poplave dolgotrajnejše, pognojimo.

Zelenjavni vrt lahko zaščitimo pred poplavami tako, da naredimo visoke grede. Te morajo biti tako visoke, da jih voda ne bo preplavila.

Trajnice

Večina vrtnih trajnic ne prenaša dobro poplav. To pomeni, da bodo verjetno propadle, če so pod vodo več dni. Vendar pa takoj, ko odteče voda, ne odstranimo vseh trajnic in jih nadomestimo z novimi. Počakamo dva tedna in jih opazujemo. Nekatere rastline si bodo počasi opomogle. Da jim pomagamo, jih pognojimo.

Po štirinajst dneh odstranimo vse trajnice, ki ne kažejo znakov življenja in jih nadomestimo z novimi.

Če so poplave v času mirovanja (pozno jeseni, zima), potem počakamo, do pomladi, ko bomo videli, katere so preživele.

Grmi in drevesa

Večina grmovnic in dreves prenese nekaj dni poplav, če niso povsem zaliti z vodo. Majhni grmi in drevesa bodo propadli v dveh do treh dnevih, če so povsem zaliti z vodo. Proti poplavam so zelo odporne tiste drevesne vrste, ki uspevajo na vlažnih ali močvirnih tleh, kot so jelša, močvirski taksodij, vrbe in druge. Njim tudi daljše obdobje poplav ne bo škodovalo.

Sadna in velik del okrasnih dreves ne prenaša dobro mokrih tal, zato je treba poskrbeti, da se tla po koncu poplav čim prej posušijo. Pomagamo si tako, da izkopljemo jarke, v katerih se bo zbirala voda in odtekala. Če bodo korenine predolgo v razmočeni zemlji, bodo začele gniti in drevo bo začelo kazati ovenele liste ter bo počasi propadlo. Če listi porumenijo ali postanejo bledi, drevo pozorno opazujemo, saj to še ne pomeni, da bo propadlo. Če so poplave v času mirovanja, potem spomladi traja dlje časa, da ozelenijo.

Po poplavah drevesa in grme pognojimo, da spodbudimo regeneracijo in rast. Če je kasneje v letu ali v naslednjem letu bolj suho vreme, pogosteje zalivamo kot sicer, ker poškodovani koreninski sistem ni sposoben pridobiti dovolj vode iz tal.

Vrtna trata

Vrtna trata je zagotovo najbolj prizadeti del v poplavah. Če se voda zadržuje dlje kot 48 ur, bo po vsej verjetnosti vsa trata propadla in zasaditi bomo morali novo. Trati tudi škodujejo nanosi različnih materialov, ki jih čim prej odstranimo.

Če trata preživi poplave, pomagajmo, da voda čim prej odteče. Pognojimo jo z dušikovim gnojilom, ki pa ne sme vsebovati drugih kemičnih dodatkov (herbicidi, insekticidi). Trave ne zalivamo in po njej ne hodimo, dokler se zemlja ne posuši. Pred prvo košnjo po poplavah dopustimo, da zraste nekoliko višje.

Vrtno pohištvo in drugi vrtni elementi

Kamnito in kovinsko vrtno pohištvo bo poplave preživelo relativno nepoškodovano. Ko voda odteče, ga temeljito operemo z vodo in čistilnim sredstvom. Leseno vrtno pohištvo pa potrebuje nekoliko več nege. Najprej ga temeljito očistimo, nato pa pustimo da se posuši. Suhega premažemo z negovalnim oljem ali pa po potrebi na novo prebarvamo.

Druge vrtne elemente, kot so poti, zidovi, ograje in drugo, temeljito očistimo in po potrebi odpravimo vse poškodbe. Lesene dele temeljito posušimo, preden jih na novo zaščitimo.