Napake pri negi rastlin v posodah

Trajnice, grmi, enoletnice in dvoletnice, drevesa, vrtnice, trave in druge rastline lahko gojimo v posodah. Gojenje v posodah pa je bolj zahtevno, saj je težje vzdrževati primerne pogoje za rast. Pri negi rastlin v posodah moramo biti bolj previdni in vse izvajati veliko bolj premišljeno.

Napake pri negi se običajno vidijo v spremembi barv listov in hiranju rastlin. Običajno je to posledica težav pri koreninah, ki zaradi enega izmed vzrokov propadajo. Če ne odpravimo vzroka hiranja, rastline čez čas propadejo.

Največ napak pri negi rastlin v posodah naredimo pri zalivanju. Zalivanje mora biti zmerno in prilagojeno potrebam rastline. Če zalivamo preveč, začnejo zaradi pomanjkanja kisika gniti korenine. Korenine ne morejo več črpati vode in rastlina se posuši. Če pride do gnitja korenin, kaj veliko ne moremo več narediti. Če jih je zgnilo preveč, bo rastlina propadla. Poskusimo lahko, da rastlino takoj presadimo v novo posodo s suho zemljo, ki jo potem manj zalivamo. Čeprav je presaditev stres za rastlino, pa je še vedno možnost, da bo preživela.

Pomanjkanje vode rastlinam škoduje. Prvi znak pri zelnatih rastlinah je venenje. Listi se povesijo, lahko poležejo cele rastline. Če venenje pravočasno opazimo, lahko rastlino hitro zalijemo in v nekaj urah se bo popravila. Pri lesnatih rastlinah (drevesa, grmi), pa je pogosto ob znakih venenja že prepozno. Če zalivamo neredno in nepravilno – rastline nekaj časa preveč zalite, nato pa sledi obdobje, ko so premalo – lahko listi porumenijo in se začnejo sušiti. Pomaga le, da spremenimo režim zalivanja – rastline zalivamo bolj redno.

Pretirano gnojenje lahko povzroči pojav ožiga listov. Gnojilo se izloči v zemlji v obliki kristalov in rastlinam prepeči, da bi črpale vodo. Pomagamo lahko tako, da rastlino zelo močno zalijemo, da voda dlje časa teče iz odprtine posode na dnu (če je posoda takšna), ali pa rastlino presadimo, pri čemer odstranimo večjo količino stare in preveč gnojene zemlje. Če je v zemlji premalo hranilnih snovi, rastlina zastane v rasti. Novi listi se ne razvijajo ali pa so manjši, rastlina ne cveti in ne razvije plodov ali pa so ti zelo majhni. Pomagamo tako, da rastlino pognojimo. Bo pa trajalo dlje časa, da si rastlina opomore.

Rumenenje listov lahko povzroči močno sonce. Na to so občutljive predvsem rastline, ki ne uspevajo na soncu in rastline, ki smo jih preko zime imeli v senčnem prostoru, pa smo jih spomladi prestavili na mesto z neposrednim soncem preko celega dneva. Tako poškodovani listi si ne opomorejo in počakati moramo, da se razvijejo novi. Da sonce ne poškoduje listov, rastline, ki ne prenašajo neposredne sončne svetlobe, ne nameščamo na sončna mesta. Rastline, ki so prezimovale na senčnem mestu, spomladi prestavimo na mesto, kjer je neposredna sončna svetloba le krajši čas, potem pa jih počasi prestavljamo na vedno bolj sončna mesta, dokler niso na mestu s celodnevno neposredno sončno svetlobo.

Če rastline spomladi prezgodaj prestavimo na prosto, jih lahko prizadene nočna zmrzal (slana). Takšne rastline ovenijo. Če zmrzal ni bila prehuda, si bodo opomogle, sicer pa bodo propadle.