Najhitreje rastoča okrasna drevesa

Krošnja drevesa brez listjaHitrost rasti dreves v višino je odvisna od številnih pogojev. Nekatera drevesa v enakih pogojih rastejo hitreje, druga pa počasneje. Hitrost rasti je odvisna od rastišča in od starosti drevesa. Pri tem je treba upoštevati, da optimalni pogoji za rast še ne pomenijo, da bodo drevesa hitro priraščala v višino.

Drevo, ki raste na prostem in ima dovolj prostora, bo raslo počasneje, kot drevo, ki je morda do neke višine zasenčeno. Takšno drevo bo zelo hitro raslo, dokler ne bo doseglo sonca, nato pa se bo rast upočasnila. To je zelo opazno v gozdovih, kjer mlada drevesa pod odraslimi drevesi v senci rastejo počasi. Ko pa se eno odraslo drevo podere, ali pa ga posekajo gozdarji, pa drevesa zelo hitro začnejo rasti v višino proti soncu in med seboj tekmujejo, katero bo zapolnilo nastalo vrzel in prišlo do sonca. V takih primerih so lahko letni višinski prirastki zelo veliki.

V vrtovih običajno drevesa ne tekmujejo med seboj za svetlobo in prostor tako intenzivno kot v gozdu. Kljub temu pa nekatera drevesa rastejo hitreje, druga počasneje. To velja upoštevati, ko se odločamo za izbiro drevesnih vrst. Rast dreves v višino je najhitrejša v mladosti, s starostjo pa se upočasni. Ko se drevesa približujejo svoji končni višini, se tudi višinski prirastki zelo zmanjšajo in dosegajo le še nekaj cm letno.

Eno izmed najhitreje rastočih okrasnih dreves je pavlovnija. Če ima ugodne pogoje, lahko v višino na leto zraste tudi do 4,5 m. Zelo hitro rastoči so tudi številni vrbovi hibridi (križanci med različnimi vrstami vrb). Nekateri lahko v mladosti zrastejo v višino do 3,5 m. Tudi različni kultivarji črnega topola so zelo hitri in lahko na leto v višino zrastejo tudi do 3 m. So pa v vrtovih nekoliko redkejši. Med drevesnimi vrstami, ki se pojavljajo v okrasnih vrtovih, so najhitreje rastoče še vrba žalujka (do 2,5 m/leto), platana in tulipanovec (do 2 m/leto), rdeči javor in tuja (do 1,5 m/leto), leylandova cipresa, breza, ostrolistni javor, ginko, kriptomerija.