Mlaka za divje živali

Mlake, ribniki, lokve, močvirja so del našega okolja, čeprav marsikdo nanje gleda zaničevalno in v njih vidi le vir komarjev. To so biotopi, v katerih najdejo svoj dom številne zanimive živali. Če smo ljubitelji vode in živali, lahko na domačem vrtu izdelamo mlako. Mlaka je manjša od ribnika in v njej ne bomo gojili rib. V vrt bo privabila številne divje živali, ki imajo rade vodo. Zagotovo se bodo kmalu naselili vodni drsalci, pupki, žabe in druge živali.

Za izdelavo preproste mlake potrebujemo dan ali dva in nekaj dobre volje. Mlako izdelamo podobno kot ribnik, le njena globina je manjša.

Na rahlo senčnem in ravnem mestu si z vrvico označimo mesto in obliko mlake. Mlaka naj ne bo pravilnih oblik, temveč naj bo razgibana. Z lopato najprej previdno odstranimo travno rušo in jo shranimo. Odstranimo tudi pas travne ruše (širine 30 do 40 cm), ki je izven mlake. Nato izkopljemo jamo globoko ne več kot 25 do 35 cm, pri tem pa oblikujemo položno stopničasto brežino. To nam bo omogočilo, da bomo posadili rastline, ki potrebujejo različno globino. Dovolj bo ena »stopnica.«

Ko je jama izkopana, s pomočjo vodne tehtnice in dolge ravne deske preverimo, ali so nasprotni bregovi na isti višini. Če niso, jih izravnamo.

Iz jame odstranimo kamenje in vse ostre predmete, ki bi lahko poškodovali folijo. Na dno jame položimo filc, stare brisače, stare odeje ali plast drobnega peska. S tem zaščitimo folijo pred poškodbami.

Položimo folijo za izdelavo ribnikov. Folija naj sega preko robov jame in v pas odstranjene ruše izven jame. Folijo dobro poravnamo, da ni zračnih žepov in jo na robovih obtežimo z večjimi in težjimi kamni, ki bodo ostali za kasnejši okras. Odrežemo odvečne kose folije.

Folijo na robovih dodatno obtežimo s kamenjem ali drugim težkim vrtnim okrasjem. Na folijo nasujemo plast čistega peska ali gramoza.

Mlako napolnimo z vodo. Voda iz vodovoda ni najbolj primerna, zato raje uporabimo deževnico, ki smo jo predhodno zbrali.

Na robove folije, ki so izven vode, položimo travno rušo, ki smo jo shranili.

Na koncu posadimo rastline. Najbolje je, da rastline posadimo v posebne košare. Rastline naj izvirajo iz lokalnega okolja. Kupimo jih lahko v specializiranih vrtnarijah. Nezaščitene vrste lahko naberemo tudi ob divji mlaki nekje v bližini doma. Lahko pa mlako prepustimo naravi in v nekaj letih se bodo rastline zasadile same.

Na koncu uredimo še okolico mlake. Okoli mlake pustim območje, kjer trave ne kosimo, namestimo nekaj mrtvega lesa (ostanke debelejših vej, manjše hlodiče), nekaj skal in podobno. Tako napravimo življenjsko okolje za žabe, ki se bodo v vrtu lahko zadrževale vse leto. Med vodnimi rastlinami in travo dopustimo prepletanje. To bo ustvarilo zavetje za vodne žuželke.

Mlaka v vrtu ne potrebuje veliko vzdrževanja. Če jo bomo pravilno zasnovali, se bo vzpostavilo naravno ravnotežje. Le občasno je treba odstranjevati padlo listje in mulj, če ga je preveč in začenja dušiti rastline. Sicer mulja ne odstranjujemo, ker je sestavni del mlak.

Voda v mlakah ni bistra, temveč rjavkasta, kar je povsem normalno. Če se gladina vode zniža zaradi izhlapevanja, dotočimo svežo vodo, najbolje deževnico. Vodo točimo počasi, da ne ustvarimo premočnih tokov v mlaki.

V naravno mlako ne naseljujemo živali, tudi rib ne. Če želimo imeti ribe, potem raje naredimo pravi ribnik, ki je globlji in nudi ribam ustrezno življenjsko okolje. Ko bo mlaka narejena, se bodo divje živali počasi same naselile. Že zelo hitro se bodo pojavile prve žuželke, kasneje pa tudi žabe in druge živali.