Gojenje divjih rastlin na vrtu

Na vrtu običajno gojimo različne umetno vzgojene ali od drugje prinesene (neavtohtone) enoletnice, dvoletnice in trajnice. Večina teh rastlin je bila vzgojenih s številnimi križanji in drugimi manipulacijami in se bolj ali manj razlikujejo od divjih rastlin, iz katerih so nastale. S križanji in odbiranjem mutiranih rastlin so skušali vzgojiti rastline, ki jih imajo ljudje radi zaradi ene ali več lastnosti, ki jih močno ločijo od divjih rastlin: barva, velikost in oblika cvetov, listov, trajanje cvetenja, velikost itd. Čeprav so te rastline zelo lepe, pa so marsikomu bolj všeč divje rastline.

Na domačem vrtu lahko gojimo divje rastline brez omembe vrednih zapletov. Številne se celo same naselijo v vrt, če ga malo zanemarimo. Na vrtu se bo zelo hitro naselila velika kopriva, ki je pogosto sicer nezaželena, vendar lepa rastlina. Izbira je zelo pestra in v naravnem vrtu, ki ga bomo le malo usmerjali, bomo imeli zelo pisan nabor divjih rastlin. Divje rastline privabljajo številne (koristne) žuželke, kot so čmrlji, pikapolonice, metulji, čebele itd. Tudi več ptic bo obiskalo vrt.

V domačem vrtu želimo izbor rastlin in njihovo razširjenost usmerjati in pogosto nismo pripravljeni izbor prepustiti naravi. V bolje založenih vrtnarijah in vrtnarskih centrih lahko kupimo semena divjih rastlin, ki jih lahko posejemo na vrtu, ali pa sadike. Ponudba je znatno manjša, kot je ponudba umetno vzgojenih rastlin. Druga možnost je, da semena naberemo v naravi, kar pa pomeni, da bomo morali na bližnjem nekošenem travniku ali v gozdu dnevno slediti, kdaj bodo semena dozorela.

Nekateri nabirajo divje rastline v naravi, tako da jih izkopljejo. To naj ne bi počeli, saj lahko škodujemo okolju in povzročamo škodo na travniku, v gozdu ali na drugi površini. Še posebej problematično je izkopavanje obvodnih in močvirskih rastlin in lahko povzroči nepopravljivo škodo. Če se navkljub vsemu odločimo za izkopavanje rastlin v naravi, vedno izkopljemo le po eno ali največ dve rastlini na istem rastišču. Nikoli pa ne izkopavamo zaščitenih rastlin, da ne povzročimo škode. Zavarovane rastline je po zakonu prepovedano izkopavati.

Divje rastline ne sejemo in ne sadimo v sveže pognojeno zemljo. Običajno potrebujejo s hranili revno zemljo, ki mora biti dobro odcedna in vlažna. Negujemo jih tako, da jih redno zalivamo in praviloma ne gnojimo. Če naredimo na vrtu travnik z divjimi rastlinami, kar je bolj primerna oblika kot grede, ga prvič pokosimo spomladi, takoj ko rastline odženejo, drugič pa ob koncu poletja, ko dozorijo semena. Semena pred košnjo poberemo in shranimo za naslednje leto.

Kadar se odločimo za gojenje divjih rastlin, se moramo zavedati, da gre za divje rastline. To pomeni, da se grede ali travnik ne bodo razvijali vedno tako, kot smo si zamislili. Nekatere vrste se bodo umaknile in nadomestile jih bodo druge, ki jih morda niti ne želimo imeti. To so naravne spremembe, ki jih preprosto moramo sprejeti. Nas bo pa tak »divji« vrt nagradil s svojo lepoto in manjšo količino dela.