Kaj storiti z odsluženo novoletno jelko ali smreko?

Ko se zaključijo božično-novoletni prazniki in polni pričakovanj vstopimo v novo leto, je čas za pospravljanje novoletnega okrasja. V Sloveniji je v navadi, da imamo, med drugim, postavljeno tudi novoletno jelko ali novoletno smreko. Če se trudimo biti do okolja prijazni, potem se odločimo za naravno smreko ali jelko, ki jo vsako leto sproti kupimo in okrasimo. Čeprav bi morda kdo pomislil, da se tako dela škoda naravi, pa je treba vedeti, da je večina novoletnih smrečic na trgu iz narave izbrana pod strokovnim nadzorom (mora imeti oznako Zavoda za gozdove Slovenije) ali pa namensko gojena. Četudi so gojene, imajo manj škodljiv vpliv na okolje, kot ga ima smrečica iz umetne mase (plastike), pa čeprav lahko umetno smreko lahko uporabljamo 20 ali več let.

Večina, ki se odloči za naravno drevo, nas ima doma novoletne smrečice brez korenin. Če smo drevesce redno zalivali, potem je morda še zelen, sicer pa se je po tednu ali dveh posušil, kar je pri smrekah vidno po odpadanju iglic, pri jelkah pa iglice postanejo bledo zelene. Takšnega novoletnega drevesa ne moremo zapičiti v tla in pričakovati, da bo pognal korenine in živel dalje. Tudi, če ga bomo postavili v posodo z vodo, bo propadel. Drevesa so v večini primerov obsojena na smrt tisti trenutek, ko jih odrežemo oz. požagamo.

Tako novoletno drevo lahko zmeljemo, če imamo primeren mlin, in ostanke kompostiramo. Zmlete ostanke lahko uporabimo tudi za zastirko na gredah. Druga možnost je, da drevesce na prostem dokončno posušimo, razrežemo in uporabimo za kurjavo. Ker običajno uporabljamo iglavce, takšen les ni primeren za odprte kamine. Zaradi vsebnosti smole pri gorenju poka in lahko povzroči požar, če žareči ogorek prileti na preprogo ali drug vnetljiv material.

Če pa smo kupili novoletno drevo s koreninami, ki je posajeno v posodi, pa lahko ravnamo drugače in drevesu omogočimo nadaljnje življenje. Seveda pa je treba izpolniti nekaj pogojev.

Če je bila smreka ali jelka vzgojena na gredi ali v gozdu in pred prodajo oz. uporabo presajena v posodo, je verjetnost, da bo preživela, zelo majhna. Pri presaditvi so bile korenine močno poškodovane, običajno pa jih tudi porežejo. To je za drevo šok in pogosto tudi smrtna obsodba.

Če je bil drevo vzgojeno v posodi, potem pa ima veliko možnosti, da, ob pravilnem ravnanju, preživi.

Če imamo novoletno jelko v posodi na prostem, drevo miruje in brez težav preživi zimo (fotografija: Claudette Gallant)

Novembra se drevesa počasi potopijo v zimsko mirovanje (spanje). Nizke temperature povzročijo upočasnitev življenjskih procesov in drevesa mirujejo. To je jasno vidno pri listavcih, ki odvržejo listje, enako pa je pri iglavcih, čeprav iglice ostanejo na vejah.

Ko drevo prenesemo iz mraza v toplo dnevno sobo, kjer je temperatura 20 ali več stopinj Celzija, se zbudi iz zimskega spanja. Zato je neprimerno mesto, da ga postavimo v temen kot, boljše mesto je ob oknu, vendar ni potrebna neposredna sončna svetloba. Drevo moramo redno zalivati. Ko se zemlja izsuši, jo zalijemo. Ali je čas za zalivanje, ugotovimo tako, da prst porinemo 2 cm v zemljo in, če je suha, zalijemo. Drevo lahko porabi veliko vode in, če je posoda majhna, bomo morali pogosto zalivati. Drevo bo po nekaj dnevih verjetno začelo odganjati. Popki se bodo odprli in odgnale bodo svetlo zelene iglice. To je tudi jasen znak, da je drevo živo.

Pri pospravljanju okraskov pazimo, da ne poškodujemo mladih poganjkov. Ko vse okrasje pospravimo v klet ali na podstrešje, nam ostane zbujena smrečica ali jelčica. Če jo postavimo v zimski mraz, bo doživela velik šok, ki bo lahko usoden. Pravilen postopek je, da drevo postavimo v svetel prostor, kjer so temperature okoli 10 do 15 stopinj in ga sicer uporabljamo za prezimovanje rastlin. Redno ga zalivajmo in, ko se bo začela pomlad, ga lahko presadimo na prosto. Če pa smo spretni pri delu z rastlinami, pa ga lahko ohranimo v posodi, ga negujemo in decembra ponovno uporabimo kot novoletno drevo. Le nekoliko večje bo.