Zbirateljski vrt
Ljudje radi zbiramo različne stvari. Zbirateljstvo je lahko zelo zanimiv konjiček, ki je v nekaterih primerih povezan tudi z nalaganjem denarja. Ljudje zbirajo znamke, zlatnike, značke, bankovce, kovance in tudi rastline. Tisti, ki zbirajo rastline, imajo običajno prave zbirateljske vrtove. Zbirateljski vrt je vrt, kjer so zbrane različne rastline z namenom predstavitve, ohranjanja in razmnoževanja. Posajene so po določenem ključu. Zbirateljski vrtovi imajo običajno bolj videz botaničnih vrtov kot pa družinskih vrtov.
Na prostem lahko gojimo le tiste rastline, ki uspevajo v našem podnebnem pasu, za druge pa moramo zagotoviti ustrezno prezimno mesto v rastlinjaku ali zimskem vrtu. Nekateri zbirajo drevesa in grmovnice, drugi pa trajnice in enoletnice ter dvoletnice. Večje kot so rastline, večji vrt potrebujemo. Če se odločimo za zbiranje tropskih rastlin, potem potrebujemo velik zimski vrt ali rastlinjak, kjer lahko zagotovimo ustrezne razmere.
Največ pozornosti v zbirateljskem vrtu moramo posvetiti zahtevam rastlin glede rastnih razmer. Nekatere rastline so zelo zahtevne glede rastišča in za marsikatere bomo morali pripraviti prav posebno mešanico zemlje. Takšne rastline sadimo v posebne dvignjene grede ali pa v posode. Posebej pozorni moramo biti, da med seboj sadimo rastline, ki imajo podobne zahteve. Tako skupaj sadimo rastline, ki uspevajo na vlažnih rastiščih, tiste, ki potrebujejo suhe razmere itd. Pri oblikovanju moramo imeti veliko znanja o rastlinah, ki jih želimo gojiti, zato je smiselno, da se pred sajenjem o njih izobrazimo.
Kdor zbira rastline, se mora ukvarjati tudi z njihovim razmnoževanjem. To je najbolj pomembno pri enoletnicah, dvoletnicah in tudi trajnicah. Slednje lahko poškodujejo ali pojedo živali, ali pa morebitne vremenske razmere. Zato je smiselno redno razmnoževati rastline in jih saditi na različne grede. Če smo pri razmnoževanju zelo uspešni, jih lahko menjamo z drugimi zbiratelji ali pa jih prodamo na bolšjem sejmu rastlin. Da bo razmnoževanje lažje in uspešnejše si omislimo primerno pokrito gredo ali manjši rastlinjak, kjer bomo lahko vzgajali mlade rastlinice.
Vse rastline označimo s tablicami, da jih obiskovalci in drugi družinski člani lahko prepoznajo. Bolj dragocene rastline zaščitimo z ograjo, da jih živali, otroci in obiskovalci ne poškodujejo. Tudi družinski vrt je lahko do neke mere zbirateljski, če se sprijaznimo z dejstvom, da bodo rastline zagotovo utrpele določene poškodbe. Če imamo vrt blizu gozda, poskrbimo za ustrezno ograjo, da divje živali ne bodo prihajale v vrt in se hranile z dragocenimi rastlinami.
Veliko je ljudi, ki jih zanimajo rastline in si z veseljem ogledajo vsak zbirateljski vrt. Če se ne bojimo takšnega obiska, lahko enkrat ali večkrat letno napravimo dan odprtih vrat in svoj vrt odpremo javnosti. Tako bomo lahko izmenjevali izkušnje z drugimi ljubitelji rastlin in spoznavali nove ljudi. Seveda pa moramo pri tem računati, da se bodo zagotovo pojavile poškodbe na vrtu oz. rastlinah.
Pri zbirateljskem vrtu pa je treba opozoriti še na en zelo pomemben vidik. Zbiranje rastlin, ki pri nas ne uspevajo, lahko povzroči velike težave. Rastline lahko zelo hitro pobegnejo iz vrta in tega ne moremo preprečiti. Takšnih podivjanih rastlin je v našem okolju že veliko, njihovo odstranjevanje pa je zelo zahtevno in drago, okolju pa povzročajo veliko škodo, saj izpodrivajo naše domače vrste. Nekatere rastline lahko tudi škodujejo ljudem. Tu velja izpostaviti ambrozijo oz. pelinolistno žvrkljo, ki povzroča seneni nahod in orjaški dežen, ki ob dotiku povzroča vnetje kože z običajno hudimi posledicami. Orjaški dežen je pobegnil iz ljubljanskega botaničnega vrta.
