Načrtovanje vrta
Ne glede na to, ali bomo uredili nov vrt ali pa preuredili starega, je dober načrt osnova za uspešno in kakovostno delo. Končni rezultat načrtovanja je načrt, po katerem oblikujemo in uredimo vrt. Načrtovanje je zagotovo med najpomembnejšimi koraki, če ne celo najpomembnejši korak pri ureditvi vrta. Če pri načrtovanju napravimo napako, jo bomo kasneje težko odpravili.
Za načrtovanje vrta si vzamemo dovolj časa. Če gradimo hišo, o vrtu razmišljamo že med gradnjo in ne počakamo, do vselitve. Zagotovo je lažje načrtovati vrt, ki ga oblikujemo na praznem zemljišču, kot če se lotimo preurejanja že obstoječega vrta. Preureditve so zelo zahtevne, saj moramo v obstoječi vrt vključiti svoje želje, pri tem pa z nepravilnimi posegi lahko škodujemo podobi vrta.
Preden se lotimo načrtovanja vrta, moramo zelo dobro razumeti okolje, ki ga bo obdajalo. Vrt na podeželju bo zagotovo drugačen, kot v mestu. Podeželski vrtovi so oblikovani z neopaznim prehodom v pokrajino, izbor rastlin pa je bolj ali manj omejen na domače rastline. Pri mestnih vrtovih imamo več svobode. Ravnamo se po bližnji okolici, predvsem po hišah v bližini. Če je vrt vizualno povsem zaprt, okolice ni treba upoštevati in lahko uporabljamo različne sloge. Vrtovi v mestih so primerni tudi za eksotične rastline, ki na podeželju v vrt ne sodijo.
Prvi korak vsakega načrtovanja je izoblikovanje želja. Imamo travnik ali golo površino, ki jo želimo spremeniti v čudoviti vrt. Kako naj bo vrt videti, je vprašanje, na katerega moramo odgovoriti. Pri željah se ne omejujmo. Prepustimo se sanjarjenju. Nekaj kar je morda povsem nemogoča zamisel, se lahko kasneje preoblikuje v povsem izvedljivo obliko, ki bo vrt naredila posebej privlačen.
Ko želje v grobem izoblikujemo, pa se začnemo o vrtu bolj določeno pogovarjati, sprejmemo pa tudi prve odločitve. To je trenutek srečanja z realnostjo. Želje in sanje preoblikujemo tako, da so uresničljive. Odločimo se, ali bomo naredili družinski vrt, zbirateljski vrt, okrasni vrt ali vrt, kjer bo na prvem mestu pridelava domače zelenjave in sadja. Pri tem ne pozabimo na družinske člane. Kakšne so njihove želje in potrebe? Poslušajmo jih in upoštevajmo njihove želje in pripombe, saj bodo vrt uporabljali tudi oni. In še en pomemben dejavnik moramo upoštevati: koliko časa smo pripravljeni vložiti v vrt. Če časa za vrt nimamo, potem je najbolje posaditi nekaj nezahtevnih dreves, postaviti leseno ali betonsko ograjo in posejati travo. Vrt bo lep, dela z njim pa bo le nekaj ur na mesec. Nasprotno pa bogati okrasni in zbirateljski vrtovi zahtevajo veliko časa in truda, da bodo ves čas privlačni.
V naslednji fazi lahko začnemo razmišljati o posameznih delih vrta. Najprej si temeljito oglejmo zemljišče in skušajmo doumeti njegove danosti. Na osnovi tega razmislimo o vrtnem stilu in o oblikah vrta, ki bi jih radi imeli: cvetlične grede, vodni vrt, skalnjak, zelenjavne grede, sadovnjak itd. Ne smemo pozabiti na posamezne vrtne elemente: ograje, poti, kotički za posedanje, vrtno pohištvo, okrasni elementi, vrtni žar, pergole, terase, itd.
Osnova vsakega vrta so grmovnice, drevesa in cvetlice. Drevesa in grmovnice zahtevajo veliko prostora, zato v majhnih vrtovih o njih razmišljajmo zelo konservativno in predvsem o pritlikavih sortah. Glede cvetlic se moramo odločiti ali želimo imeti vsako leto drugačne grede ali bomo raje imeli grede, ki se bodo z istimi rastlinami počasi razvijale. Če izberemo enoletnice, jih bomo vsako leto na novo sejali ali sadili, podoba grede pa se bo neprestano spreminjala. Če se odločimo za trajnice, potem bodo grede vsako leto enako zasajene, se pa bo njihova podoba z rastjo trajnic počasi spreminjala. Če so nam všeč praproti, moramo zagotoviti dovolj senčne razmere za rast, da bodo uspevale.
Pri načrtovanju vrta moramo upoštevati, ali bodo na vrtu majhni otroci in živali. Vrt moramo temu prilagoditi, med drugim tako, da se odpovemo strupenim rastlinam. Nevarne so predvsem tiste strupene rastline, ki imajo za otroke privlačne strupene plodove, ki bi jih lahko zaužili. Neprimerne so tudi rastline, ki imajo trne (npr. vrtnice), na katerih se lahko otroci poškodujejo.
Ko imamo v grobem izoblikovane želje glede ureditve vrta, je čas, da vse skupaj za nekaj dni odložimo. V tem času »prespimo« vse ideje in želje. Nato ponovno pregledamo seznam želja in tehtno premislimo o vsaki. Nekaj, kar smo mislili, da je primerno, sedaj morda ne bo več, dobili pa bomo nove ideje.
Na list papirja narišemo preprosto skico vrta z vsemi idejami. To bo izhodišče za izdelavo načrta ureditve vrta.
