Vrste ali tipi vrtnih tal
Ko se odločamo za sajenje različnih rastlin, se vedno srečamo z njihovimi zahtevami glede rastišča in vrtnih tal. Običajno so kot vrsta vrtnih tal ali tip tal navedeni: peščena tla, ilovnata tla in glinena tla. Vsak tip tal ima svoje lastnosti in vse rastline ne uspevajo v vseh vrstah tal.
Kakšno vrsto tal ali tip tal imamo, ugotovimo z enostavnim preizkusom. V roko vzamemo malo prsti, ki naj bo vlažna. Če je prst suha, potem dodamo nekaj malega vode, da postane vlažna. Nato prst povaljamo med prsti in opazujemo:
- če imamo med prsti zrnat občutek, prst pa se ne oblikuje v kroglico, temveč ostanejo delci nesprijeti, potem so tla peščena;
- če je občutek masten, prst pa se enostavno oblikuje v svaljek ali kroglico, je prst ilovnata;
- če se prst zlepi in, če jo zgladimo, postane svetleča, pa je prst glinena.
Če želimo bolj natančno določiti vrsto vrtnih tal, opravimo sedimentacijsko analizo.
Peščena tla
Povsem peščena tla so v našem okolju relativno redka. Najdemo jih predvsem v bližini rek in na mestih, kjer je v preteklosti voda nanesla pesek ali mivko. Večina peščenih vrtnih tal ima običajno primešan določen delež ilovice ali gline. Peščena tla vsebujejo:
- 80 – 100 % peska,
- 0 – 10 % ilovice,
- 0 – 10 % gline.
Od vseh vrst vrtnih tal so ta najbolj zračna in prepustna za vodo – so najbolj odcedna. Po dežju ali zalivanju se zelo hitro osušijo in ne zadržujejo vode. Rastline na peščenih tleh so veliko bolj izpostavljene sušnim razmeram in jih moramo v suhem vremenu bolj temeljito in pogosteje zalivati.
Peščena tla so revna z organskimi snovmi in hranili. V njih je malo mikroorganizmov in organska snov se hitro razkraja. Kadar na njih pridelujemo zelenjavo in sadje, jih moramo intenzivno gnojiti z organskimi gnojili. Najboljši je hlevski gnoj.
Peščena tla lahko izboljšamo z dodajanjem komposta, gline in ilovice. To bo omogočilo daljše zadrževanje vode in izboljšalo talne lastnosti. Uporaba zastirke iz listja je tudi priporočljiva.
Ilovnata tla
Ilovnata tla so najbolj zaželen tip tal v vrtu. So dobra in rodovitna tla, na katerih dobro uspeva večina vrtnih rastlin. Ilovnata tla vsebujejo:
- 25 – 50 % peska,
- 30 – 50 % ilovice,
- 10 – 30 % gline.
Ilovnata tla relativno dobro zadržujejo vodo in tudi nekaj sušnih in vročih dneh jih ne izsuši. Deževnica ali voda od zalivanja skozi njih počasi pronica in je rastlinam na voljo dlje časa. Voda na ilovnatih tleh ne zastaja, le v primeru daljših močnih padavin se na površini tal napravijo luže.
Ilovnata tla so bogata z mikroorganizmi in, večinoma, z organsko snovjo. Tla so zelo dobro rodovitna in primerna za zelenjavni vrt in sadovnjak. Najbolj so rodovitna peščeno-ilovnata tla, ki imajo nekoliko večji delež peska.
Ilovnata tla potrebujejo redno gnojenje z organskimi gnojili, kot sta kompost in hlevski gnoj. Na ta način izboljšujemo strukturo tal. Ilovnata tla so nekoliko bolj podvržena zakisanju, zato jim po potrebi lahko dodajamo apnenec.
Glinena tla
Glinena tla zelo dobro zadržujejo vodo, a so zato slabo zračna, korenine rastlin pa podvržene gnitju. So težka in zbita tla, ki se spomladi počasi segrejejo. Obdelava takšnih tal je naporna, saj se zemlja prijemlje orodja. Glinena tla vsebujejo:
- 0 – 40 % peska,
- 0 – 40 % ilovice,
- 0 – 100 % gline.
Glinena tla zelo dobro zadržujejo vodo. Takšna tla so pogosto zamočvirjena. Voda le počasi pronica v tla, zato se ob dežju na površini ustvarjajo manjše in večje vodne površine, ki lahko vztrajajo še nekaj dni po dežju. Če se tla izsušijo, močno razpokajo, se skrčijo in nastanejo grude.
Glinena tla lahko izboljšamo z dodajanjem peska in večjih količin komposta. Ko dodamo dovolj peska in poskrbimo za odvajanje vode, postanejo tla dobro rodovitna in so primerna za zelenjavni vrt. Glinena tla so podvržena zakisanju. Zato jim redno dodajamo apnenec.
